Ne, nisem slabe volje. Nisem pesimistična. Le večkrat se vparšam koliko smehljajev je pristnih in pravih in koliko od njih so le pisani papirji, ki odletijo ob prvi sapici.
Iz dneva v dan mi je igra življenja bolj jasna, a majn privlačna. A ne bom se ji pustila da me pohodi. Ne bom taka kot ostali. Seveda se bom večkrat opekla, a kaj potem, bom si že eno mažo zrihtala. V skrajnem primiru mi bo veter pohladil opeklino in razkuštral lase.
Rada bi govorila tuje jezike. Spet me nekam žene. A dlje kot do Nove Gorice ne bom pršla. Grown-up life sucks. Ne vem... meni je trenutno prou zanimivo. Res da sem zmatrana ko klada, a daje mi neko sliko, skico mojega življenja, ki sem si ga začrtala že pred 6 leti, le da ga nisem še poznala. Ne bo lahko, a upam da bom mela dovolj energije in samozavesti, da ne bom zaspala, da me življenje ne bo poteptalo in upihnilo tisto upanje za boljši svet v meni...
Ju3 grem plezat. Kako se veselim. Rada se preizkušam v novih stvareh. Vedno mi je blo ušeč. Nočem tega izgubit. A velikokrat zamudim priložnost, zaradi "nimam časa".
Danes sem že prevečkrat izgubila živce. Ne morem se kontrolirat. Je to PMS? Ali se je že začelo moje "staro življenje", ko nisem imela potrpljenja za domače? In sem bla non-stop zaprta v sobi in dajala jezo ven skozi metal bende?? Uf.... upam da ne..
Na sprehod bom šla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar