Koliko časa bom z veseljem vadla? Koliko časa me bo želja gnala naprej? Profesor je res dober. Zna povedat, razložit, pokazat. Da ne govorim kako igra. V tonu čutiš tisto energijo, polnost, mavrico. Pa še šarmanten je. Usodna kombinacija.
Urška, ustrajnost! Nekoč sem je imela več.
Učerja, ko sem igrala sem za teenutek začutila popolno koncentracijo. Obstajale so le note in piccolo. Kot da bi se zlila s svetom not. Neverjeten občutk. Če to dosežeš na odru mora bit prava ekstaza. Ko bi meni to uspelo vsaj enkrat. Pa četudi le na vajah. Da bi lahko tako sproščeno igrala. Da bi se zlila z notami.
Ušeč mi je, ker ko ne tečem, že pogrešam tek. Komaj čakam, da parkiram avto in se podam v hrib. Nato ovinek in zadosvoljstvo, da sem že manj zadihana kot prejšnje dni.
Kuhanje večerje. Vonj popečenih gob.. začimbe. Kozarček ob večerji in veselje ob prvi petki sestre. Zadovoljni obrazi. Lepo je.
Le tako zmedeno. Nisem še padla v ritem. Še vedno je z mano tisti občutek, da bi mogla nekam it, nekaj naredit. Pa ne vem kaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar