Vsak dan isto. Moje telo hrepeni po nečem. Po čemerkoli. Nekaj. Nekaj hrane.
Tek me je nekoliko pomiril. In misel da bom kmalu na liniji z Vanesso. Nekaj novih, svežih novic. A to so le novice. Rabim meso. Ne virtualnosti. Realnost.
Moram na štop v Ljubljano. Moram spoznat nekoga novega. Rabim adventuro. Kakršno koli. Samo da se bom zopet počutla živo. Da bo srce spet pognalo kri po celem telesu. Da noga ponovno stopi ob rob ceste in po dolgem času pokažem tablico LJ.
Ni komentarjev:
Objavite komentar