iskrice v očeh

Preveč je spominov, ki so mi počasi a vstrajno brisali iskrico iz oči.

Solze so mi stopile v oči, ko sem med listanjem starih fotografij opazovala iskrice v očeh drobne navihane lisičke. Šele sedaj vem, kdaj in zakaj so iskrice počasi bledele. Nemalo kdaj sem se iskric sramovala. Pa tudi širokega nasmeha.

Še vedno se. Na trenutke se počutim tako naivno, da me lahko neka malenkost tako prevzame in tako razveseli. Ni mi težko narisat nasmeha na obraz in me spremenit v kresničko. A ni ga težko tudi izbrisat.

Vedno bolj hladna in nezaupljiva postajam. Bojim se, da ne bom srečala svoje "zvezdice zaspanke", ki bi mi pri tem pomagala.

Nalite si čistega vina

Ko se je dan zdel že izgubljen, je vesolje poskrbelo da bodo sanje lepe.

Usode se ne da pretentati. Pa tudi na hitro in na silo se ne da nič doseči. Za to pa življenje samo poskrbi. Ali vesolje. al pač vsoda. Kakor za koga.

Danes bom kljub bednemu dnevu zaspala z nasmeškom na ustih. Ker sem bila spomnjena, da nisem sama, da sem zaželena. Da sem ljubljena.

Najprej moraš ljubiti sebe, šele nato lahko ljubiš druge.

Kitara, mikrofon, vrv, mp3, cev, dojenček, CD, zastava, dinozaver, avtobus

Niti 10 naključnih predmetov si ne morem zapomnit.

Koliko trenutkov gre mimo nas vsak dan, ki jih za vedno pozabimo.

Danes si bom zapomnila mamin ponosen pogled, ko je poslušala Hano. Imela je generalko za nastop z rogom.

V Guinessovo knjigo rekordov se je zapisal junak, ki si je zapomnil 200 naključno povedanih besed. Ponovil jih je v vrstnem redu.

Jst še svoja doživetja težko sklenem v časovni trak.

Tektonski premiki ali le potres?

"He pasao tanto tiempo lamentando lo que no entendía, que ahora prefiero que me den la clara del día." Bebé

Bojim se noči, ker je tema. Ker je tema ne vidim sence. Strah me je in počutim se sama.

A danes me je luna spomnila da nikoli nisem sama. Najprej sem tekla z grenkobo v sebi. S strahom pred ne-vem točno čem. Pogled čudovit. Megleno morje, iz njega so kukale le cerkvice in sonce je morje obarvalo v tople barve. Na drugi strani pa drevesa in skale. "Mar sem med partizani da me je tako strah?"

Še tako velik norc ne bi šel na sabotin čepet za kak kamen in čakal da pride kdo mimo. Sploh pa ker nikogar ni.

Malo sem se optolažila. Na parkirišču sem videla dva avta. Nisem sama. Malo se mi je oddahlno. Tečem nazaj, glasba mi igra v ušesu. Bebé je zakon. Zmelkov tudi. Spoznavam da besedil sploh nisem nikoli razumela. No, razumela sem jih na drugačen način. Čarobnost pesmi je v tem da v vsakem obdobju te gane nekaj drugega. Če seveda prvo doživljanje ne prevlada nad vsem.

Naenkrat me obisje avto. Umaknem se. Čez trenutek pa se mi ponovno zazdi da prihaja avto. A luč je preveč nežna. Ozrem se in jo zagledam. Kako ponosno sije in se mi nasmiha. Pretentala me je. Na asfaltu pred mano teče senca. Pomirim se. Nisem sama. Uživam vsak korak. Čutim vsak vdih.

"ko si tiho sanjala ptice si znala letet" Zmelkoow

sproščenost

Je keč vsega.

Danes sem se z gosopo tako lepo sproščeno in samozavestno pogovarjala. Nisem mislna na nič drugega kot na stvari ki so bile pomembne in ki jih je morala gospa zvedet. Tudi razmišljala sem! Razmišljala in postavljala podvprašanja! Vse to mi je uspelo ker sem se za trenutek spozabla moje vloge "študentke" in se vživela v farmacevta, ki mu ni vseeno. Danes je biu super dan za službo, zadel si Žurnal!

Na drugi strani 6 črtic v ljubezni. Bomo vidli. Zdravje tudi šiba danes. Sej sem začela jemat nore gobe, bo moglo še naprej šibat. Z vitaminom C, za boljšo absorbcijo in resničen boj proti virusom. Na juriš!

Martinovanje.. polno sprememb. Razgibano. Veselo, pričakovano, navdušeno, plesoče, smešno, internacionalno, pijano, brezbrižno, nesramno, kolegialno, pogumno, zaljubljeno, žalostno, boleče...predvsem pa prijateljsko, saj vse skupaj poveže v celoto in zato nepozabno.

Res sem lahko srečen človek s tolko dobrimi in spoštovanja vrednimi prijatelji!

Edino ni blo lih sproščeno.... še posebno ne do njega. Sem se spogledovala kot v mladih letih. Srce mi je bilo, in prosila sem naj pesmi še ne bo konec. Smešno sem se počutla v oblekci, a sem kmalu pozabla na to. Žalostna sem bila zaradi Jake, ker mu je bilo tako vseeno. Ker si ne upa pogovarjat z mano in bit tak z mano v družbi svojih prijateljev kot je ko sva sama. Boli. A nič ne morem.... preveč sem se že trudla in sigurno se še bom... a mislim da tega ne bom spremenila.

Bojim se, da se bom zaljubla in da bo zaljubljenost šla. Da se ga bom naveličala tako kot sem se naveličala ostalih. Bojim se da bom delala iste napake kot do sedaj. Ko bi le imela dovolj moči da bi to spremenila in se ne predala oblasti stare Urške. Nočem je nazaj, a se že prikazuje.

Bojim se. Bojim se tvegat in spet prizadet. Sem sploh sposobna ljubit drugače?

Moč pogledov

Malo sem si oddahlna.

Farmacevt ni od muh. Šele ko ti kaj spodleti in ko vidiš kakšne posledice lahko nastanejo se zaveš kako pomemben je ta poklic, kako pomembna je 100% prisotnost ko sežeš po škatlicah zdravil in jih poližiš na recept. 3x Atoris 10, 3x Aspirin protect,..... določene zvenijo že tako znano in domače, da se ti zdi prou fajn, kako hitro si se uvedel... nato pa se zaradi rutine zgodi neumnost. procent manj pozornosti in daš napačne škatle. Pa tako lepo sem se pogovorila z gospodom... Zaradi prijetnega pogovora sem še bolj zaupala vase. In ravo takrat jo skuhaš! Kako naj vse to združim? 110% zbranost, sproščenost, prijaznost, ubranost.... ?? Čas, čas, izgušnje, kilometrina... .

Hvala bogu sem zamenjala zdravili, ki tudi če bi jih gospod pojedel ne bi povzročile hujšega. Ko pa sem zvečer v postli premišljevala me je strislno pri srcu. Kako veliko odgovornost imam! In kako mi Karmen zaupa! Bila sem počaščena, res.

Upam da se bom na tej napaki naučila. In da sem pametna in je ne bom več ponavljala. Ušeč mi je rek: Razlika med pametnim in neumnim je, da neumni dela vedno iste napake, pameten pa vedno druge. Čim manj napak, pa bo.

Učeraj je biu super večer. Tak kot sem si ga predstavljala. Le da mi plesni koraki niso šli najbolje ko sem si to najbolj želela. Nisem bla sproščena.... vendar ni blo tako slabo...uni ča-ča-ča je biu prehiter in najine noge so šle vsaka po svoje...ampak sej sva se nekako lovila :) Ahh in ko si me gledal. Razlagal in me gledal direkt v oči, brez da bi odvrnil pogled, zdela se mi je cela večnost, komaj sem zadrževala pogled v tvojih očeh, zanimalo me je če ga boš odmaknil, nisi ga! Direkt v srce.

Spet preveč pričakujem? Ne znam razbrat kaj pomenijo tvoji pogledi. Prepustila se bom toku in ga ne poskušala prehitet. Le plavala bom z njim. In sledila sebi.

člouk zgubi voljo ko bere to sranje

Kar zaboli, ko ti ljudje rečejo: "Ojoj, samo tega se mi pa res ne da brat."

Ja, klinc če mam pa tak lajf! In probleme, okrog katerih se vrtim že miljaužnt let in jih ne znam rešt. Eksistencialni problemi bi rekla Jana. Pa misli da je edina. Punca moja, niti pomisli ne, da si edina. 95% ljudi je egoističnih in ima može in otroke prov iz razloga ki si ga navedla. Zato pa zrastejo taki otroci. Bogi so!

Bomo tudi mi ratali taki? Bog dej da ne! Lahko pa še vedno rodiš otroka, z namenom, da boš starš in mu boš dajal ljubezen in ga vzgojil v dobrega človeka. Ki bo znal samostojno stopat, dajat ljubezen in ne bo dušil ljudi z njo. Rodiš otroka, da mu omogočiš da se razvije v svoji popolnosti... Veliko je drugih razlogov, ampak le za ljudi, ki so dovolj močni da to tudi naredijo in ga ne zadušijo z ljubeznijo da rata bogi ves plav v obraz!